- zvoniť
- ring; sound* * *ring
Slovenský-anglický slovník. 2013.
zvoniť
Look at other dictionaries:
clopoţel — CLOPOŢÉL, clopoţei, s.m. 1. Diminutiv al lui clopot; spec. clopot mic (cu mâner) care se agită cu mâna (pentru a indica recreaţiile la şcoală, pentru a chema pe cineva sau a anunţa ceva etc.) sau care se agaţă de gâtul unor animale. 2. (La pl.)… … Dicționar Român
cerkvénik — in cerkveník a m (ẹ̑; í) zastar. cerkovnik: cerkvenik je že šel zvonit; samostanski cerkvenik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obésiti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. namestiti kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi: obesiti sliko, zavese, zvon, zaklano žival; obesiti malho čez ramo, na ramo; obesiti klobuk na klin, obleko na obešalnik; obesiti kotel nad ognjišče, svetilko pod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
têr — 1 a m (ȇ) gost črn stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa; katran: namazati s terom 2 a m (ȇ) nar. primorsko zvonik: iti zvonit v ter ♦ um. stena nad pročeljem manjših cerkev z linami za zvonove, zlasti na Primorskem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvón — a tudi á m, mn. zvonóvi (ọ̑) 1. spodaj odprt in razširjen votel kovinski predmet, ki ob udarcih, trkih obenj daje močne, zveneče glasove: zvon buči, doni, zvoni, ekspr. kliče, poje; narediti, uliti zvon; obesiti, sneti zvonove; udariti na zvon;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvoník — a m (í) stolp z zvonom, zvonovi: šel je zvonit v zvonik; povzpeti se na vrh zvonika; ura v zvoniku je odbila dvanajst / cerkveni zvonik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
